Etnologija
Ljudje so jajca uporabljali pri šegah in običajih, pri kakšnih igrah in podobno. Uporabljali so jih zaradi oblike ljudskega in likovnega izražanja.
Raziskava: Šege in navade v Sloveniji ter stare igre z jajci
Vidni tip: Slike, kratek opis
Gibalni tip: Izdelava pirhov in igra
Snov: Šege in navade – 6. razred, ZGODOVINA
Pripomočki (5 €):
- Posoda*
- Papirnati krožnik*
- Barva za jajca
- Nalepke
Isanje pirhov ob prazniku šempav poteka vsako prvo nedeljo v maju, ko se ženske iz Poljubinja in okolice zberejo in z rdečo barvo barvajo ter z različnimi motivi in verzi popišejo kuhana jajca. Njihova posebnost je izdelava zunaj velikonočnega časa.
Na Žabijskem vrhu nad Tolminom je bila v 16. stoletju zgrajena cerkev sv. Pavla, zavetnika vasi Žabče in Zadlaz-Žabče. Odtlej v štirih okoliških vaseh (Poljubinj, Prapetno, Žabče, Zadlaz-Žabče) na prvo nedeljo v maju pripravljajo vaški praznik, imenovan šempav. Njegova posebnost so posebni šempavski pirhi.
Igre s pirhi so del velikonočnih šeg in jih izvajajo na velikonočno nedeljo ali ponedeljek. Najbolj znane so trkanje, trkljanje in ciljanje pirhov. V 90. letih 20. stoletja so v številnih krajih Slovenije ponovno oživili predvsem ciljanje pirhov.
Opis:
Igre s pirhi so del velikonočnih šeg. V preteklosti so jih otroci, mladeniči in odrasli igrali v nedeljo zjutraj po maši ali v ponedeljek v vasi ali pred cerkvijo. Za igre so največkrat uporabljali pirhe, včasih trdo kuhana jajca.
Najbolj razširjene igre na Slovenskem z manjšimi regionalnimi različicami in poimenovanji so trkanje, trkljanje in ciljanje pirhov.
Pri trkanju (turčanju) tekmovalca trkata pirh ob pirh – špico (ozki vrh pirha) ob špico ali peto (širši vrh pirha) ob peto. Komur se pirh razbije, ga izgubi. Zmagovalec je tisti, ki ubije več nasprotnikovih pirhov.
Kaj se lahko naučimo: V Sloveniji poznamo veliko iger povezane z jajci. Nekatere se lahko igramo vsakodnevno, medtem ko so druge povezane s prazniki.
Raziskava: Igre z jajci
Vidni tip: Slike, kratek opis, video
Slušni tip: Posnetek
Gibalni tip: Izdelava pirhov in igra
Snov: Šege in navade – 6. razred, ZGODOVINA
Pripomočki (1 €):
- Kuhana jajca
- Kovanec
Igre s pirhi so del velikonočnih šeg in jih izvajajo na velikonočno nedeljo ali ponedeljek. Najbolj znane so trkanje, trkljanje in ciljanje pirhov. V 90. letih 20. stoletja so v številnih krajih Slovenije ponovno oživili predvsem ciljanje pirhov
Opis:
Igre s pirhi so del velikonočnih šeg. V preteklosti so jih otroci, mladeniči in odrasli igrali v nedeljo zjutraj po maši ali v ponedeljek v vasi ali pred cerkvijo. Za igre so največkrat uporabljali pirhe, včasih trdo kuhana jajca.
Najbolj razširjene igre na Slovenskem z manjšimi regionalnimi različicami in poimenovanji so trkanje, trkljanje in ciljanje pirhov.Pri trkanju (turčanju) tekmovalca trkata pirh ob pirh – špico (ozki vrh pirha) ob špico ali peto (širši vrh pirha) ob peto. Komur se pirh razbije, ga izgubi. Zmagovalec je tisti, ki ubije več nasprotnikovih pirhov.
Razmisli in poskusi:
- VIDNI TIP
- V katerih letih so začeli ponovno uporabljati jajca pri ciljanju pirhov?
- Katera je bila najbolj razširjena igra na slovenskem?
- Poglej si še enkrat video posnetek o igrah z jajci in razmisli ali so v današnjem času igre potekale enako kot prej.
- SLUŠNI TIP
- Poglej si video posnetek in razmisli ali so v današnjem času igre potekale enako kot prej.
- GIBALNI TIP
- Ponovno preberi zgornji opis trkanje z jajci in ga upodobi, nato napiši kaj si se vse naučil.
Kaj se lahko naučimo: Naučili smo se, da ljudje niso uporabljali jajca samo pri gospodinjstvu pač pa tudi v igrah ter šegah in navadah.Prve ljudske igre pri nas so bile verjetno že iz poganskega izvora. Mnoge so bile starosvetnega značaja in kot take izhajajo iz verskih obredov. Nekatere so verjetno bile prinesene iz drugih kulturnih okolij. Nekatere pa verjetno segajo že v srednji vek, ko se je tlačan lahko ukvarjal samo z elementarnimi oblikami iger. Slovenci so takrat poznali številne igre, ki so jim sluţile za razvedrilo, sprostitev in zabavo.
Raziskava: Pisanice
Vidni tip: Slike, kratek opis
Gibalni tip: Izdelava pirhov in igra
Snov: Šege in navade – 6. razred, ZGODOVINA
Pisanica oz. pirh je okrašeno jajce, katerega korenine segajo v daljne predkrščanske, poganske čase, torej našteva več tisoč let. Poslikava pirha je pogosta vrsta dekorativne umetnosti v številnih državah. Veščine, ki se je prenašala iz roda v rod se sedaj lahko naučimo na delavnicah. Obstaja več vrst pisanic.
PISANICE V SLOVENIJI
Vsaka pokrajina ima zanje posebno ime, značilne motive in način izdelave. Na Koroškem jih imenujejo pisanke, na Štajerskem pisanke, v
Prekmurju in Porabju jih poznajo kot remenke, remenica pa rečejo ponekod na Štajerskem in v Prekmurju, Belokranjčani jim pravijo pisanice, pinerha pa je ime zanje v Beneški Sloveniji. Prekmurske remice in škrbanke, brkinski pirhi, adlešiške pisanice in belokranjske drsalke so poznane že stoletja, skrivnosti njihove izdelave se prenašajo iz roda v rod.
Glede na pokrajine v Sloveniji:
ADLEŠIŠKE PISANICE
Izdelava adlešiških pisanic je v Beli krajini poznana že 150 let. Postopek izdelave takšne pisanice traja do dve uri in pol. Adlešiške pisanice so v značilnih barvah-rdeči, beli in črni, z motivi Kolpe(upodobljenimi vijugami) in kraji ob njej, srčkov in rožic. Tiste površine, ki naj bi po barvanju ostale nepobarvane, zaščitijo z voskom. Pri pisanju nanje uporabijo posebno pisalo, imenovano pisalka, belokranjski piskač ali cvek, pri katerem je na eni strani lesenega držala pločevinast lij, v katerega vložimo vosek, ki se stopi nad plamenom sveče. Tako popisana surova jajca so skuhali v naravnih barvilih, za večbarvna jajca so postopek ponavljali, barvali so od svetlejših do najtemnejših odtenkov. Na koncu so jih premazali s “špehom” ali oljem, da so se bolj svetila.
BELOKRANJSKE DRSANKE
Jajca se v olupkih rdeče čebule kuhajo skoraj dve uri, kar povzroči dolgo obstojnost jajca. Jajca se osušijo, potem pa se z nožem nanje drsajo motivi, zato takšno pisanico imenujemo drsanka. Motivi na teh pirhih so različni, uporabljajo se predvsem verski in motivi iz narave, velikokrat pa so na jajcih tudi napisi. Drsanka ima na vseh straneh jajca osrednji prostor, namenjen glavnemu motivu. Tehnika je značilna za območje Metlike.
PREKMURSKE REMICE
V Prekmurju poznajo tudi škrabanke – pisanice, ki jih krasi izpraskan motiv. Pisanice najprej pobarvajo z živimi barvami, naredijo proge, nato na jajce narišejo črne proge, tokrat križajoče se na barve. Z ostrim nožem nato izpraskajo motiv na črne proge. Uporabljeni motivi na škrabankah so največkrat rastlinski, pa tudi različni napisi.
BRKINSKI PIRHI
Brkinski prih, tako kot belokranjska drsanka, sodi v skupino praskank. Postopek izdelave je podoben, od belokranjskih drsank pa se razlikujejo motivi. Upodobljeni so predvsem nageljni, srčki, golob ali lastovka z vejico v kljunu, jadrnica, pa tudi nabožni motivi, kot so velikonočno jagnje, goreče srce in napisi IHS in »Veselo veliko noč«.
TARČMUNSKI PIRHI IZ BENEČIJE
So posebni zaradi svoje motivike, saj so upodobljeni predvsem živalski motivi z domačega dvorišča: petelinji boji, vrnitev lastovk, lisica … Beneškoslovenski pirhi so stari čez sto let, danes pa jih hrani Slovenski etnografski muzej v Ljubljani.
ČEBULNI PIRHI
Barvanje s kuhanjem jajc v čebulnih olupkih je ohranjena in priljubljena tehnika v Sloveniji še danes. Na surovo jajce namestimo rastlino, najpogosteje se uporabljajo deteljica, cvetovi in različne trave. Da se med kuhanjem rastlina ne premakne, je treba jajce dobro oviti v gazo, nekoč pa so uporabljali kar ženske najlonke. Po kuhanju se na mestu, kjer smo postavili rastlino, jajce ne obarva in ohrani naravno barvo.
ODTENKI NARAVNIH BARV
Kaj se lahko naučimo: V Sloveniji obstaja več vrst pirhov (glede na pokrajino in postopek barvanja). Pri ustvarjanju oz. barvanju pirhov ni pomembno, da kupiš barve ampak si jih lahko sam narediš ali jih poiščeš v naravi ali v svoji kuhinji.