PROBLEMI:  

  • V Sloveniji je ogljični odtis za 150% previsok
  • Premalo energije je pridobljene iz obnovljivih virov
  • Izkoristimo lahko le 60% vetra
  • Imamo težave z umestitvijo v prostor
  • Vetrnice imajo slabo statiko, lahko se podrejo
  • Energije ne moremo shraniti

RAZISKAVA: 

  • Raziskava elektrarn
  • Pregled materialov
  • Raziskava vetrnih razmer v Sloveniji 
  • Poskusi z LEGO vetrnicami in ventilatorjem
  • Formula za izračun moči vetra in energije pridobljene iz energije
  • Stroški
  • Računanje moči vetra in pridobljene energije iz turbine – Betzlov zakon
  • Zmogljivost električnega omrežja  

IDEJE za zeleno energijo: 

  • Oljna ploščad, ki deluje z žganjem zemeljskega plina 
  • Mlini, ki bi delovali kot hidroelektrarne 
  • Elektrarna na vodik 
  • Talne plošče za proizvajanje energije 
  • Dveternica 

 

  REŠITEV: 

  • Dve turbini 
  • Dva generatorja
  • Dva rotorja
  • Jeklena konstrukcija stebra
  • Podaljšan steber
  • Sončne celice
  • Shramba energije 

STROKOVNJAKI ZA IZBOLJŠAVE: 

  • Učitelj strojništva,
  • Elektro inženir, 
  • Gradbeni inženir, 
  • Inženir elektrotehnike, 
  • Vodja sektorja za energijo

DELJENJE PO KONČNI REŠITVI: 

  • Mag. Rudi Polner, svetovalec direktorja HSE invest 
  • Dr. Anamarija L. Mrgole, vodja projektov, področje strateškega razvoja in investicije DEM
  • Bodoči diplomirani inženir elektrotehnike 
  • Petrol sončna energija – projektant sončnih elektrarn
  • Spletna stran  

V Sloveniji veliko elektrike proizvedemo s termo elektrarno Šoštanj, ki na kWh proizvedene energije v zrak spusti kar 1040 g ogljikovega dioksida, kar posledično privede do zelo onesnaženega zraka. Slovenija ima slab ogljični odtis, 150% prevelik delež ogljikovega dioksida v zraku glede na priporočeno, kar slabo vpliva na kakovost življenja v državi.  

V Sloveniji je malo območij primernih za postavitev vetrnih elektrarn. Locirana so v večini območja ob planoti Nanos in na Pohorju. Teh območji je zaradi zaselkov zelo malo in jih z vetrnimi elektrarnami slabo izkoristimo. Postavitev vetrnice stane 3,5 miljonov €. Velik del stroška je prav turbina, ki ima le 25% izkoristek. Veliko časa stoji. Razvoj je dal bolj poudarek na tehnologijo turbin in ne lopatic, katerih oblika vpliva na moč elektrarne. 

Odločili smo se postaviti vetrno elektrarno, ki bi proizvedla kar 140 % elektrike prve elektrarne in stane 4,76 milijonov €. Ker proizvede skoraj dvojno količine energije, je to velik prihranek, ki znaša kar 8 milijonov. Poleg tega prihranimo še čas ter prostor za gradnjo. Vetrnica ima dve turbini obrnjeni vsako v svojo smer, ki sta pritrjeni na glavo z možnostjo obračanje za 360 stopinj, da ujame veter. Vsako krilo posebej ima obliko letalskega krila, ki se prilagaja, da se ne vrti prehitro/ prepočasi. V celoti je konstrukcija zgrajena iz jekla. Njen steber je podaljšan v zemljo, kjer se konča z betonsko ploščadjo, ki omogoča da se ne prevrne. Zaradi Betzlovega zakona, ki pravi, da se veter, ko gre skozi turbino razprši, so lopatice drugega rotorja večje za 20 %. Ker vetrnice v večini proizvajajo elektriko samo pozimi, smo našo dveternico povezali z dodatnim virom energije. Na steber smo namestili sončne celice, ki delajo ravno takrat, ko ni vetra. Z dveternico proizvedemo ogromno energije, zato smo ji dodali tudi shrambo energije.

Dostopnost